Skoči na glavno vsebino

Znižanje stroškov skladiščenja

Stroški skladiščenja so sestavljeni iz različnih komponent. Tukaj izveste, kako jih lahko učinkovito zmanjšate. Preberite več.

Cene energije naraščajo, prostori postajajo redkejši, dobavne verige pa vse bolj zapletene – in skladišče? Postaja podcenjen stroškovni dejavnik. V številnih podjetjih tu tiči velik potencial prihrankov. Težava je v tem, da so ti stroški pogosto skriti v vsakdanjem poslovanju.

Če te stroške naredite vidne in jih ciljno zmanjšate, pridobite poleg prostega skladiščnega prostora tudi večjo prilagodljivost in zanesljivost dobav. Ta članek prikazuje, kje se splača pogledati in kako je mogoče zmanjšati stroške skladiščenja, ne da bi pri tem porušili procese.

Razumevanje stroškov skladiščenja

Stroški skladiščenja niso sestavljeni le iz najemnine in osebja. Tudi izdatki za prostor, tehnologijo in energijo vplivajo na to, kako visoka je stalna obremenitev. Dodati je treba tudi vezani kapital v zalogah ali negotovosti, kot so izgube ali neaktivna obdobja. 

V številnih podjetjih te postavke ostajajo nevidne. Razdeljene so na različne stroškovne centre ali pa neopazno vstopajo v skupne kalkulacije. Posledično se njihova dejanska višina podcenjuje, potenciali prihrankov pa ostajajo neizkoriščeni.

Posledice segajo daleč preko skladišča: previsoki stroški skladiščenja zmanjšujejo likvidnost, upočasnjujejo odzivnost na povpraševanja strank in otežujejo konkurenčno oblikovanje cen.

Tipični dejavniki stroškov v skladišču

Visoke zaloge in nizka frekvenca prometa

Če izdelki predolgo ležijo v skladišču, vežejo kapital – pogosto več mesecev. Hkrati primanjkuje prostora za novo blago. Zaloge zastarajo ali izgubijo vrednost. Zlasti pri sezonskih izdelkih, tehničnih komponentah ali pokvarljivem blagu lahko to hitro postane drago.

Neuèinkoviti procesi in razporeditev skladišča

Dolge poti, kaotične strukture ali nejasni postopki povečujejo ne le porabo časa, temveč tudi tveganje napak. Če morajo skladiščniki najprej iskati blago, izgubijo dragocen čas.

Nestrukturirano upravljanje skladišča

Brez zanesljivih podatkov o zalogah, izkoriščenosti ali lokacijah artiklov postane vsaka odločitev tvegana. Dvojne rezervacije, prekomerne zaloge ali napačno evidentirani artikli povečujejo stroške skladiščenja.

Zastarela tehnologija ali napačni sistemi

Skladiščni sistemi, ki ne ustrezajo več poslovnemu modelu ali zahtevajo stalno vzdrževanje, povzročajo nepotrebne stroške. Tudi zastarela programska oprema ali manjkajoči vmesniki upočasnjujejo procese in povečujejo administrativne obremenitve.

Praktični ukrepi za zmanjšanje stroškov

Optimizacija upravljanja zalog

Zaloge v skladišču vsak dan stanejo denar. Vsaka shranjena enota veže kapital, potrebuje prostor in povzroča stalne stroške, na primer zaradi temperaturnega nadzora, čiščenja ali zavarovanja. Za ciljno varčevanje je potrebno pametno upravljanje zalog. Trije ključni vzvodi za zmanjšanje stroškov skladiščenja:

  1. Izvedite ABC-analizo:

    ABC-analiza služi za razvrščanje skladiščnih artiklov glede na njihov delež v skupni vrednosti. Artikli razreda A pogosto predstavljajo 70–80 % skupne vrednosti prodaje, čeprav pomenijo le 10–20 % količine artiklov.

  2. Uporabite dinamično načrtovanje zalog:

    Namesto da določite fiksne količine naročil, se izplača dinamično načrtovanje, npr. na podlagi drsečih povprečij porabe. Sodobni ERP-sistemi samodejno izračunajo optimalno opozorilno zalogo in jo sproti prilagajajo. Tako se zmanjšuje tveganje presežnih zalog – in hkrati pomanjkanja materiala.
     
  3. Redno preverjajte varnostne zaloge:

     Varnostne zaloge služijo kot rezerva, na primer v primeru zamud pri dobavah. Toda če so postavljene previsoko, povzročajo nepotrebne stroške. Formula za optimalno opozorilno zalogo je:

    Opozorilna zaloga = (dnevna poraba × dobavni rok v dneh) + varnostna zaloga

    Primer: Artikel se porablja 20-krat na dan, dobavni rok je 7 dni, varnostna zaloga pa znaša 50 kosov.

    Opozorilna zaloga = (20 × 7) + 50 = 190 kosov

Učinkovita uporaba skladiščnega prostora

Skladiščni prostor je eden največjih stroškovnih dejavnikov – tako glede najemnine ali gradnje kot tudi glede energije, vzdrževanja in notranjih poti. Pametna uporaba prostora prihrani ne le površino, temveč tudi denar. Ključni dejavnik je vertikalna zgoščenost: namesto širjenja v površino se pogosto splača skladiščiti v višino – na primer z konzolnimi regali za dolgi material ali večnivojskimi regalnimi sistemi, ki sprejmejo veliko prostornino na majhni tlorisni površini.

Sodobni regalni sistemi, ki so prilagojeni strukturi artiklov, pogostosti prometa in logiki komisioniranja, omogočajo kratke poti in hitrejšo obdelavo. Paletni regali ali dvosmerni konzolni regali podjetja OHRA nudijo posebno prilagodljivost, saj jih je mogoče modularno razširiti. 

Dodatni potencial za optimizacijo se skriva v zmanjšanju vmesnih skladišč ali zalogovnikov. Ti so pogosto ustvarjeni za preprečevanje ozkih grl, vendar povzročajo nepotrebne premike, dolgotrajno iskanje in visoke zaloge. Cilj mora biti vedno neprekinjen pretok materiala – od prejema blaga do izdaje, brez ovinkov.

Prostor se najuspešneje uporablja, kadar so postavitev skladišča, procesi in uporabljeni sistemi medsebojno usklajeni, ter ko se redno preverja, kje se skrivajo prazne cone, dvojne zaloge ali napačno dimenzionirani prostori.

Poenostavitev in avtomatizacija procesov

Kompleksni ročni procesi so med nevidnimi stroškovnimi dejavniki v skladišču. Podaljšujejo pretočne čase, povečujejo tveganje napak in porabljajo delovne vire, ki bi jih lahko uporabili drugje. 

Ključen pristop k zmanjšanju stroškov skladiščenja je avtomatizacija ponavljajočih se procesov. Že preprosta transportna tehnika, kot so valjčni transporterji ali dvižne mize, zmanjšuje porabo časa pri notranjem transportu. Ne nadomesti celotne ekipe, vendar prihrani veliko posameznih korakov, ki se sčasoma seštevajo.

Tudi pri komisioniranju je mogoče doseči velik napredek. Namesto dela s statičnimi seznami ali papirnimi obrazci omogočajo digitalne rešitve Pick-by sisteme vodeno in manj napak polno delo. Pick-by-LightPick-by-Voice ali Pick-by-Scan zmanjšajo število napak in olajšajo uvajanje novih zaposlenih. Katera metoda je primerna, je odvisno od velikosti asortimana, strukture artiklov in frekvence prometa. Ni univerzalnih rešitev, obstajajo pa preverjeni pristopi.

Pogoj za učinkovite procese je vedno premišljena postavitev: skladiščni prostori, poti in pripravljalne cone morajo biti usklajeni s pretokom materiala. Manj kot je ovinkov, vmesnih postankov in iskanja, bolj gospodarno deluje skladišče – tudi brez vrhunske avtomatizacije.

Digitalizacija upravljanja skladišča

Digitalno upravljanje skladišča je danes osnovni pogoj za gospodarne procese. Če podatke o zalogah še vedno beležite v Excelu ali na papirju, tvegate težave z lastnimi procesi: dvojne rezervacije, manjkajoče zaloge, dolgotrajno iskanje in drage napake pri komisioniranju so pogosta posledica.

Profesionalni sistem za upravljanje skladišča (LVS) ali sistem za upravljanje skladišč (WMS) zagotavlja preglednost zalog in pomaga ciljno usmerjati vire. Glavna prednost: informacije so na voljo v realnem času – o izkoriščenosti, lokaciji, premikih ali pretokih. Odločitve temeljijo na zanesljivih podatkih, ne na občutku.

Digitalna orodja omogočajo tudi beleženje procesov mobilno in neodvisno od lokacije. Z mobilnimi skenerji, tablicami ali ročnimi napravami imajo zaposleni vedno pregled – ne glede na to, ali gre za prevzem blaga, premestitve ali komisioniranje. To prihrani čas in preprečuje napake.

Tipične funkcije sodobnih LVS/WMS-sistemov:

  • Upravljanje zalog v realnem času
  • Fiksno ali kaotično dodeljevanje lokacij
  • Integrirane strategije komisioniranja
  • Mobilno beleženje podatkov s skenerjem
  • Samodejna opozorila pri premajhnih ali prevelikih zalogah
  • Vmesniki z ERP ali poslovnimi sistemi

Uporaba se izplača že pri srednje velikih skladiščih, saj se napake in stroški povečujejo, ko ročni procesi postanejo nesorazmerni.

Usposabljanje in ozaveščanje osebja

Tehnologija, sistemi in strategije ne prinesejo veliko, če osebje ne sodeluje. Ko zaposleni razumejo procese, tveganja in pravilno uporabo sistemov, delajo učinkoviteje, varneje in z manj napakami.

Ciljno usmerjena usposabljanja zagotavljajo, da vsi v ekipi govorijo isti jezik – ne glede na to, ali gre za komisioniranje, evidentiranje prejetega blaga ali uporabo digitalnih orodij. Ne gre le za tehnično uvajanje, temveč tudi za razumevanje gospodarskih povezav: koliko stane napaka v skladišču? Kako napačna knjižba vpliva na zaloge? Kje vsak dan izgubljamo čas?

Kdaj se prihranki ne izplačajo

Zniževanje stroškov ni samo sebi namen. Napačni ukrepi povzročijo več škode kot koristi. Prenizke zaloge vodijo do zamud pri dobavah in nezadovoljnih strank. Poceni tehnologija pogosto pomeni visoke stroške vzdrževanja ali neustrezen sistem. Brez usposobljenega osebja pa se pojavljajo napake, ki so dražje od vsakega prihranka.

Avtomatizirane rešitve za skladiščenje

Avtomatizirani skladiščni sistemi niso več luksuz, temveč strateški ključ k večji učinkovitosti. Podjetja, ki avtomatizirajo svoje skladiščne procese, imajo koristi ne le od nižjih obratovalnih stroškov, ampak tudi od večje preglednosti, razpoložljivosti in varnosti.

Avtomatizirano skladišče zmanjšuje ročne posege na minimum. Zmanjšuje število napak, pospešuje prevzem in izdajo blaga ter zagotavlja enakomeren pretok materiala – tudi pri veliki obremenitvi. Hkrati omogoča učinkovitejšo uporabo prostora, na primer s kompaktnimi navpičnimi rešitvami ali dinamičnimi regalnimi sistemi. To ustvarja prostor za širši asortiman ali nove procese.

Tudi gospodarsko se investicija izplača: manj zaposlenih ob hkratni razbremenitvi osebja, nižji stroški zalog zaradi natančnejšega upravljanja, manj stroškov zaradi napak in pogosto hitrejša amortizacija, kot se pričakuje.

Zaključek

Ni vsak evro mogoče prihraniti takoj – vendar je mogoče vsak proces preučiti. Skladišče, ki deluje strukturirano, učinkovito in stabilno, je konkurenčna prednost.

Že majhne spremembe v upravljanju zalog, uporabi prostora ali procesih lahko dosežejo velike učinke – če temeljijo na jasni strategiji. Ne gre za slepo varčevanje, ampak za ciljno optimizacijo, odločitve na podlagi zanesljivih podatkov in razumevanje, da učinkovitost nastane tam, kjer se prepletajo ljudje, tehnologija in struktura.

Zmanjšanje stroškov skladiščenja ne pomeni začeti od začetka – pomeni pogledati natančneje in ukrepati s premislekom.