Učinkovita organizacija skladišča je ključna za produktivnost in gospodarnost. V številnih podjetjih pa neustrezne strategije skladiščenja povzročajo visoke stroške zalog, otežujejo načrtovanje in vodijo do izgub vrednosti. Zlasti pri pokvarljivem blagu ali okornih materialih je pomembno izbrati pravo načelo.
Obstajata dva temeljna pristopa, ki bistveno vplivata na to, kako podjetja premikajo in vrednotijo svoje zaloge: LIFO (Last In – First Out) in FIFO (First In – First Out). V čem se natančno razlikujeta LIFO in FIFO? In katera metoda je primerna za katero panogo?
Razlika med LIFO in FIFO
Zaporedji porabe LIFO in FIFO sodita med najpomembnejše osnove skladiščne logistike. Obe določata, v kakšnem vrstnem redu premikate, vrednotite in prodajate blago.
Razlaga FIFO: kako deluje »First In – First Out«
Načelo FIFO (First In – First Out) pomeni, da se najprej skladiščeno blago tudi najprej izda. Postopek je časovno urejen: starejše zaloge zapustijo skladišče pred novejšimi. Tako podjetja preprečijo, da bi blago zastarelo ali ostalo neuporabljeno.
V panogah s pokvarljivimi izdelki je FIFO nujen za preprečevanje izgub. Zlasti v živilski ali farmacevtski industriji poskrbi, da se starejše blago najprej proda. Tipičen primer je supermarket: zaposleni nove dobave zavestno postavijo na zadnji del police, starejše izdelke pa potisnejo naprej. Na ta način se zaloga »rotira« in izdelki s krajšim preostalim rokom trajanja najprej zapustijo skladišče ali polico.
Za to obliko skladiščenja so posebej primerni pretočni regali, saj omogočajo jasno strukturo in dobro preglednost. Medtem ko je FIFO nepogrešljiv predvsem v panogah z roki trajanja, se LIFO opira na povsem drugačno logiko. Oglejmo si ta postopek podrobneje.
Razlaga LIFO: kako deluje »Last In – First Out«
LIFO (Last In – First Out) kot zaporedje porabe pomeni, da se nazadnje skladiščeno blago tudi najprej izda. Postopek sledi »logiki sklada«: zaposleni prednostno jemljejo nove zaloge, ker so te na vrhu ali spredaj, medtem ko starejše zaloge ostajajo v ozadju.
Ta metoda je posebej primerna za panoge, kjer izdelki niso pokvarljivi ali kjer je najpomembnejša hitra razpoložljivost novih serij. Tipični primeri so trgovina z gradbenim materialom ali trgovina z metalurgijo, kjer je treba materiale, kot so jekleni nosilci, cevi ali betonski prefabricirani elementi, skladiščiti prožno in robustno.
V praksi se LIFO pogosto izvaja z dinamičnimi regali, kot so push-back regali. Palete se zaporedno potisnejo na premične vozičke ali valjčne steze, tako da se ob vsakem odvzemu naslednja paleta samodejno premakne naprej. Tako je logiko sklada mogoče izvajati učinkovito in prostorsko varčno.
Vrednotenje zalog s FIFO in LIFO
Da bi podjetja pravilno izkazovala svoje zaloge, morajo redno evidentirati začetno stanje, končno stanje in s tem povezano preostalo stanje. Te številke so potrebne za pravilno vrednotenje zalog in za pripravo korektne bilance.
Poleg zaporedij porabe LIFO in FIFO obstajajo tudi drugi postopki, kot sta HIFO (Highest In – First Out) ali LOFO (Lowest In – First Out). V praksi imajo majhno vlogo, se pa teoretično obravnavajo v povezavi z vrednotenjem nabavnih cen.
V obdobjih nihajočih nabavnih cen lahko prav izbira zaporedja porabe spremeni dobiček in s tem tudi davčno obremenitev. Zato naj podjetja to odločitev obravnavajo ne le logistično, temveč tudi gospodarsko.
Pravni in davčni vidiki
V razpravi o izbiri med LIFO in FIFO ima osrednjo vlogo nemški Trgovinski zakonik (HGB). Po § 256 HGB sta tako LIFO kot FIFO kot poenostavljeni metodi vrednotenja v gospodarskem pravu dopustni, če sta skladni z načeli pravilnega računovodstva.
Z davčnega vidika je v Nemčiji izrecno priznana le metoda LIFO (§ 6 odst. 1 št. 2a EStG). Metoda FIFO se v davčnem pravu ne uporablja, vendar se v praksi gospodarskega poročanja pogosto uporablja – zlasti pri podjetjih z mednarodnim poslovanjem, saj je FIFO v okviru Mednarodnih standardov računovodskega poročanja (IFRS) razširjena praksa.
Ker izbira metode vrednotenja zalog neposredno vpliva na izkazani dobiček in davčno obremenitev, je priporočljivo zgodaj poiskati strokovno podporo davčnih svetovalcev ali revizorjev. Ti lahko pomagajo izbrati primerno metodo, skladno s predpisi in ekonomsko smiselno.
FIFO in LIFO v kazalnikih in kontrolingu
Izbira med LIFO in FIFO neposredno vpliva tudi na ključne kazalnike, ki so odločilni za ocenjevanje in upravljanje zalog. Ti kazalniki so osnova za pravilno vrednotenje zalog in za izpeljavo poslovnih odločitev.
| Kazalnik | FIFO | LIFO | Učinek v podjetju |
| Povprečna vrednost zalog | pri rasti cen narašča počasneje, ker se najprej porabijo starejše (cenejše) zaloge | narašča hitreje, ker nove (dražje) zaloge dlje ostanejo v skladišču | vpliva na delež lastnega kapitala & bilančno vsoto |
| Poraba materiala | temelji na starejših cenah → nižji izkazani strošek | temelji na višjih cenah → višji izkazani strošek | neposreden vpliv na dobiček in davčno obremenitev |
| Stopnja obračanja zalog | praviloma višja, ker stare zaloge ne »zastajajo« | praviloma nižja, ker lahko stare zaloge povzročajo blokade | kaže učinkovitost vodenja skladišča |
| Likvidnost | več vezanega kapitala, ko cene rastejo | manj vezanega kapitala, ker nižji dobički → nižja davčna obremenitev | pomembno za finančno načrtovanje |
Za kontroling, načrtovanje in upravljanje so te vrednosti nepogrešljive. Le na podlagi zanesljivih kazalnikov lahko podjetja optimizirajo zaloge, znižujejo stroške in zagotavljajo varnost oskrbe. Po tem, ko smo obravnavali postopke in njihove učinke, se pojavi praktično vprašanje: kako naj podjetja najdejo ustrezno strategijo?
Praktični nasveti za izbiro ustrezne metode
Izbira ustrezne strategije skladiščenja je odvisna od več dejavnikov – od vrste izdelka in strukture skladišča do pravnih zahtev.
Vrsta izdelka
Pri izdelkih z omejenim rokom trajanja je FIFO edina smiselna izbira. Živila, farmacevtski ali kozmetični izdelki morajo biti skladiščeni po načelu »First In – First Out«, da se izognejo izgubam kakovosti in pravnim težavam (npr. poteklim rokom uporabe).
Pri trajnih in robustnih dobrinah, kot so gradbeni materiali, kovine ali nadomestni deli za stroje, je LIFO pogosto bolj praktičen. Ker rok trajanja tu ni pomemben, šteje predvsem hiter odvzem nazadnje dobavljenega blaga, ki je običajno skladiščeno blizu območja prevzema.
Velikost in struktura skladišča
V manjših, preglednih skladiščih z jasno označenimi regali ali pretočnimi regali je FIFO mogoče zelo učinkovito izvajati. Tam lahko zaposleni ali avtomatski sistemi brez težav najprej odvzamejo starejše zaloge.
V velikih skladiščih ali pri blokovnem in skladovnem skladiščenju, kot je pogosto v trgovini z gradbenim materialom, pa FIFO naleti na omejitve. LIFO je tukaj bolj praktičen, saj se novo blago pogosto zloži pred starim – reorganizacija bi zahtevala veliko časa in stroškov.
Vezava kapitala
FIFO zagotovi, da starejše blago najprej odteče. S tem se zmanjša tveganje presežnih zalog, odpisa ali celo stroškov odstranjevanja. Kapital ne ostaja po nepotrebnem vezan v skladišču, kar razbremeni bilanco.
LIFO lahko v časih rastočih nabavnih cen ponudi davčne prednosti. Ker se najprej porabijo pozneje – in torej dražje – kupljene zaloge, se izkaže višji strošek materiala. Izkazani dobiček se zniža in s tem tudi davčna obremenitev. To ustvari kratkoročno likvidnost, ki jo je mogoče uporabiti drugje v podjetju.
Pravne zahteve
Medtem ko Trgovinski zakonik (HGB) dovoljuje tako FIFO kot LIFO, nemško davčno pravo izrecno priznava le metodo LIFO (§ 6 odst. 1 št. 2a EStG). FIFO ni davčno relevanten, se pa v mednarodnem kontekstu – npr. po IFRS – pogosto uporablja. IFRS (Mednarodni standardi računovodskega poročanja) so globalno priznano pravilo računovodstva.
Podjetja z mednarodnimi poslovnimi odnosi morajo zato preveriti, katera pravila so odločilna za njihovo bilanciranje. Napačen pristop lahko prinese ne le davčne slabosti, temveč tudi težave pri revizijah.
Poleg tega naj podjetja ne pazijo le na metodo, temveč tudi na stanje uporabljenih regalnih sistemov. Redni pregledi regalov zagotavljajo učinkovito izvedbo. Kaj pa se zgodi, če je izbrana napačna metoda? To pokaže pogled na tveganja.
Kakšna tveganja nastanejo pri napačni strategiji?
Napačna izbira strategije skladiščenja neposredno vpliva na stroške, učinkovitost in zadovoljstvo strank. V živilski panogi ima lahko napačno izvajanje denimo usodne posledice. Če se na primer paleta jogurtov vedno znova potisne na zadnji del hladilne police, bodo starejši lončki pretekli, še preden sploh pridejo v prodajo. To ne pomeni le izgube blaga, temveč tudi stroške odstranjevanja in v najslabšem primeru škodo ugledu, če stranke reklamirajo pokvarjene izdelke.
Tudi v trgovini z gradbenim materialom se pokaže, kako problematična je lahko napačna strategija skladiščenja. Če se tam ne uporablja LIFO, temveč se po pomoti izvaja FIFO, stare palete z opekami ali kovinskimi profili pogosto ostanejo globoko v skladu. To dolgoročno veže kapital in blokira dragocen skladiščni prostor. Poleg tega morajo zaposleni vložiti dodatni čas in trud, da pridejo do teh zalog. Gre torej za očitno izgubo učinkovitosti, ki obremenjuje celotno skladiščno logistiko.
Zaključek
Odločitev med LIFO in FIFO ni vprašanje »bolje« ali »slabše«, temveč ustreznosti. Glede na panogo, izdelek in strukturo skladišča vsaka od obeh metod pokaže svoje prednosti – bodisi pri zaščiti pred kvarjenjem blaga, pri optimizaciji kazalnikov ali pri davčnih ugodnostih. Kdor upošteva te dejavnike, postavi temelje za učinkovito vodenje zalog in trajnostno strategijo podjetja.
Želite izvedeti, kateri regalni sistemi optimalno ustrezajo vaši strategiji LIFO ali FIFO? Naši strokovni svetovalci vam z veseljem pomagajo – kontaktirajte nas zdaj za osebno svetovanje.
