ABC-analiza v skladišču

Že v 1950-ih so radovedni ekonomisti iskali načine, kako učinkoviteje uporabljati omejene vire. Iz tega se je razvila metoda ABC, ki je kasneje prodrla tudi v skladiščno logistiko. Njeno bistvo je preprosto: vsi artikli niso enako pomembni. Nekateri močno vplivajo na prihodek in dobiček, drugi pa vežejo manj kapitala in zahtevajo manj pozornosti.

ABC-analiza skladiščnim zaposlenim takoj pokaže, katere dobrine pogosto premikajo in jih je zato smiselno hraniti pri roki, ter katere potrebujejo le redko. Jasno prikaže razlike v deležu prihodkov, pogostosti obračanja in prioriteti.

ABC-analiza v skladiščenju po A, B in C

 ABC-analiza v skladiščnem poslovanju temelji na Pareto načelu, znanem tudi kot pravilo 80/20. To pravi, da je majhen delež artiklov (okoli 20 %) praviloma odgovoren za večino prihodkov ali obračanja zalog (približno 80 %). Uporablja se pa lahko tudi za vrednost porabe, vezavo kapitala ali druge kazalnike. Iz tega sledi razvrstitev zalog v tri razrede:

Dobrine razreda A

Dobrine razreda A predstavljajo le majhen del asortimenta — običajno okoli 20 % —, vendar so lahko odgovorne za do 80 % (npr. prihodkov). Tipični predstavniki so podjetja strojništva in kovinskopredelovalne industrije. Tam imajo osrednjo vlogo visoko vredne komponente, električni izdelki ali nadomestni deli. 

Dobrine razreda B

Te dobrine so na sredini. Predstavljajo približno 30 % količine, a na primer ustvarijo manj prihodkov. Zaposleni pogosto posegajo po standardnih komponentah ali orodjih, vendar ne v vsakem delovnem ciklu.

Dobrine razreda C

Obsegajo največje število artiklov (pogosto do 50 % zalog), vendar prispevajo le malo k prihodkom. Večinoma gre za izdelke z nizko vrednostjo ali nizko frekvenco obračanja, na primer vijake, drobne dele ali embalažni material.

Kazalniki ABC-analize

Da ABC-analiza v skladišču ne ostane zgolj teoretična vaja, temveč prinese konkretne rezultate, potrebuje jasne kazalnike in stalni nadzor zalog. Grobo jih lahko razdelimo na ekonomsko pomembne in operativne kazalnike.

Ekonomsko pomembni kazalniki

Vrednostni delež

Vrednostni delež opisuje, kolikšen je delež posameznega artikla v celotni vrednosti skladišča. Dobrine razreda A pogosto predstavljajo le majhen del količine, vendar predstavljajo največji delež vrednosti. Vežejo največ kapitala in imajo tako največji vpliv na prihodek in dobiček.

Skupna vrednost

Skupna vrednost — imenovana tudi vrednost zalog — zajema vsoto vseh skladiščnih zalog. Predstavlja podlago za razvrstitev v dobrine razredov A, B in C. Podjetja primerjajo vrednost posameznih skupin artiklov s celotno vrednostjo zalog, da določijo njihovo prioriteto.

Vezava kapitala

Vsaka zaloga veže kapital. Višja kot je vrednost artikla, večja je tudi vezava kapitala. Posebej pomembne so tu dobrine razreda A, saj pogosto blokirajo visoke zneske v skladišču. Ta kazalnik je pomemben za načrtovanje likvidnosti in strateško upravljanje.

Dobičkovna marža

Poleg samih prihodkov je lahko pomembna tudi dobičkovna marža. Nekateri izdelki ustvarjajo visoke prihodke, vendar so zaradi visokih enotnih stroškov malo donosni. Zato podjetja v praksi pogosto dodatno upoštevajo prispevek k pokritju, da ostanejo resnično dobičkonosni artikli v ospredju.

Operativni kazalniki

Količinski delež

Količinski delež pove, koliko dobrin določene skupine je prisotnih v primerjavi s celotnimi zalogami. Značilno je, da dobrine razreda C predstavljajo večino artiklov, vendar imajo majhen vrednostni delež. Ta kazalnik pomaga smiselno načrtovati skladiščne površine in se izogniti presežnim zalogam.

Pogostost obračanja

Pogostost obračanja kaže, kolikokrat je dobra v določenem obdobju premaknjena ali prodana. Dobrine z visoko pogostostjo obračanja je zato smiselno hraniti v neposredni bližini odpremnega območja. Za zaloge z nizko pogostostjo obračanja zadostuje prostorsko varčna hramba v obrobnih območjih.

Varnostna zaloga

Varnostna zaloga opisuje minimalno količino, ki mora biti vedno na voljo v skladišču, da se preprečijo dobavne težave. Zlasti pri dobrinah, ki so ključne za proizvodni proces ali prihodke, je ustrezno visoka varnostna zaloga nepogrešljiva.

Stroški skladiščenja

Vsak skladiščni prostor povzroča stroške — od elektrike in osebja do najemnine. Ti so evidentirani kot stroški skladiščenja. Zlasti pri dobrinah razredov B in C z nizkim vrednostnim deležem se podrobna analiza izplača, saj previsoke zaloge po nepotrebnem vežejo kapital in prostor.

Stopnja storitve

Pomemben pokazatelj za skladiščno prakso je stopnja storitve. Opisuje, kako zanesljivo lahko skladišče zadovolji povpraševanje. Pogoste manjkajoče zaloge pri dobrinah razreda A takoj negativno vplivajo na prihodke, medtem ko je pomanjkanje pri dobrinah razreda C običajno manj kritično.

Uporaba ABC-analize v vsakdanjem delovanju skladišča

Podjetja imajo od metode koristi šele, ko rezultate ABC-analize dosledno uporabijo in temu primerno oblikujejo skladišče. Pravilna postavitev dobrin A, B in C skrajša poti, pospeši procese in prihrani dragocen čas. Hkrati takšna razvrstitev omogoča zaposlenim še učinkovitejše delo.

Prilagoditev postavitve skladišča

Dobrine razreda A sodijo v bližino odpremnega in komisionirnega območja, da so vedno hitro dosegljive. Dobrine razreda B imajo svoje mesto v vmesnih conah, medtem ko se dobrine razreda C lahko hranijo na višjih nivojih ali v bolj oddaljenih regalnih območjih.

Coniranje skladišča

Poleg razdelitve na območja A, B in C številna podjetja upoštevajo dodatne dejavnike, kot so temperaturne cone, stopnja nevarnosti ali volumen artiklov. Tako nastane skladišče, ki je organizirano ne le ekonomsko, temveč tudi varno in praktično.

Upravljanje pretoka dobrin

Zaposleni prihranijo čas, ko lahko dobrine pobirajo po kratkih poteh, hitro izvajajo transporte in sledijo jasnim trasam. Avtomatizirane strukture jih pri tem podpirajo tako, da zaloge samodejno premikajo v ustrezno kategorijo.

Kateri skladiščni sistemi ustrezajo metodi ABC?

Tudi najboljša analiza ostane neučinkovita, če se ne prenese v prakso. Šele prava zasnova regalov omogoča, da se dobrine A, B in C v skladišču razporedijo tako, da je njihov pomen vedno razviden. Jasne strukture olajšajo orientacijo, pospešijo procese in zagotavljajo optimalno uporabo dragocene površine.

Neposredno pri odpremi

Da so dobrine razreda A vedno pripravljene, jih podjetja postavijo v neposredno bližino odpreme. Paletni regali neposredno pri odpremi zagotavljajo kratke čase dostopa, hitro dopolnjevanje in minimalne transportne poti. Tako zaposleni prihranijo dragocen čas in se lahko osredotočijo na najpomembnejše izdelke.

V vmesnih območjih

Dobrine razreda B zahtevajo manj pozornosti kot razred A, vendar morajo biti redno na voljo. Standardni paletni regali ali konzolni regali zagotavljajo potrebno prilagodljivost: zaposleni lahko dobrine hitro poberejo, po potrebi prilagodijo regale in se tako odzovejo na spreminjajoče se zahteve. To zagotavlja nemotene procese brez nepotrebne izgube prostora.

V obrobnih območjih

Dobrine razreda C zaposleni potrebujejo le redko, zato so idealne za skladiščne lokacije zunaj glavnih poti. Regalne hale ali mezanini ponujajo ustrezno rešitev: ustvarijo dodaten prostor v višino ali na robovih skladišča in preprečujejo, da bi se dragocene površine v neposrednem delovnem območju blokirale. Tako ostane dovolj prostora za pomembnejše artikle.

Avtomatizacija in ABC-analiza

ABC-analiza pokaže, kje naj podjetja osredotočijo pozornost. To pa še ne pomeni, da se delovna obremenitev hkrati zmanjša. Stalno posodabljanje podatkov in ročno upravljanje pretoka dobrin zahteva čas. Z avtomatizacijo je mogoče te naloge opraviti hitreje, brez napak in učinkoviteje, tako da analiza v celoti zaživi.

Povečanje hitrosti z avtomatizacijo

Shuttle sistemi in transportna tehnika premikajo dobrine samodejno skozi skladišče brez ročnega posega. Vozički shuttle se po tirnicah premikajo skozi regalne prehode, pobirajo artikle in jih dostavijo neposredno do prevzemnih točk. Nato tekoči trakovi ali valjčni transporterji dobrine brez prekinitve prepeljejo naprej — do komisioniranja ali odpreme. Tako se časi čakanja zmanjšajo, dobrine razreda A pa so bistveno hitreje na voljo.

Zagotavljanje prilagodljivosti s premičnimi regali

V nasprotju s togimi regalnimi koncepti premični regali svojo pozicijo fleksibilno prilagajajo. Motorizirani pogoni po potrebi razmaknejo regale in samodejno odprejo prehod, ki ga zaposleni potrebujejo za dostop. Tako podjetja zmanjšajo neizkoriščene površine in povečajo učinkovitost pri dobrinah razredov B in C, katerih zaloge se pogosto spreminjajo.

Pametno vodenje s programsko opremo

Brez digitalne podpore bi morali zaposleni ročno spremljati spremembe, knjižiti premike in sami določati prioritete. Sistem za upravljanje skladišča te naloge avtomatizira: artikle dodeli ustreznim conam, takoj prijavi odstopanja in sproti prilagaja razvrstitev. S tem se delo pri upravljanju zalog opazno zmanjša, zaposleni pa se lahko bolj posvetijo operativnim dejavnostim.

Omejitve in razširitve v vsakdanjem skladišču

Omejitve metode

V vsakodnevni skladiščni praksi se pokaže, da sama ABC-analiza ni vedno dovolj. Čeprav nudi jasno razvrstitev, spregleda pomembne vidike. Artikel z nizkim vrednostnim deležem je lahko kljub temu kritičen, če je redno potreben v proizvodnji. Klasična ABC-analiza ne zajema sezonskih vrhov povpraševanja, nihanj prodaje ali tveganj dobaviteljev.

Razširitve v praksi

Zato številna podjetja posegajo po razširitvah. Pogosta metoda je kombinacija z XYZ-analizo, ki prikaže nihanja porabe. Poleg tega lahko podjetja večjo težo namenijo dejavnikom, kot so varnostna zaloga, stopnja storitve ali stroški skladiščenja, da sprejemajo bolj realistične odločitve. Sodobna programska oprema omogoča samodejno izračunavanje teh kriterijev, tako da razvrstitev ostaja dinamična in ni vezana le na toge pretekle vrednosti.

Zaključek: uspešna uvedba ABC-analize v logistiki

ABC-analiza v vodenju skladišča jasno pokaže, katere dobrine naj bodo v ospredju in kje lahko podjetja prihranijo vire. Pri vprašanjih optimizacije upravljanja skladišča vam lahko pomaga ekipa OHRA. Kdor dosledno prenese razvrstitev v postavitev skladišča, regalne sisteme in avtomatizacijo, skrajša poti, zniža stroške in poveča učinkovitost v vsakdanji praksi.

V povezavi s trajnostnimi strategijami nastane še večja dodana vrednost. Katere ukrepe imajo najmočnejši učinek, pokaže naš blog zapis o trajnostnem skladišču.